Bez práce nejsou koláče – Brez dela ni jela.

Z otroki skupaj pojemo, se igramo in ustvarjamo, z mamami pa izmenjujemo izkušnje ter se pogovarjamo o vsakdanjih, življenjskih stvareh. Od njih sem do sedaj zvedela že marsikaj; kje so najbolj poceni trgovine v mestu; kje imajo najboljšo kavo, sladoled ter pivo; kako pripravit domači kefir in češke sladice (najbolj popularni so češki kolači (Kolache), Trdelnik, keksi (Vanilkove Rohlicky); da je sveža koleraba v velikih količinah strupena in je bolje, da jo uživamo kuhano (jaz sem jo takrat ravno uživala svežo za zajtrk, zato sem s to navado takoj prenehala ); da moram besedo otrok v centru opustiti,  saj v češčini pomeni hlapec itd. In preden vam povem, kaj počnem v popoldanskem času, se bom za trenutek ustavila pri igri prevajanja češko-slovenskih besed. Učenje češčine popestri moj delovnik, dneve in tedne tukaj.  Kako torej najlažje zmedeš Slovenca? Eno nedeljsko popoldne je sin mojega koordinatorja potrkal na vrata moje sobe in me vprašal: »Pujdeš s nami v lese?«  Jaz začudeno pogledam in hitro najdem povezavo, da les najbrž pomeni gozd. Potem pa ti povedo še, da drevo pomeni les in da strom pomeni drevo. Češki jezik je zelo podoben našemu, vendar se včasih tako nasmejimo, ko najdemo kakšne slovenske besede, ki imajo v češčini popolnoma drugačen pomen, in obratno. Za vikend sem se odpravila na izlet s češko družino, ki ne govori angleško, zato sem se malo pogovarjala v češčini (morate vedeti, da je moja češčina po dveh mesecih še v povojih) in malo v slovenščini. Ko sem pokušala tradicionalni češki sir, sem jih prosila, da me eden izmed staršev fotografira (slika) z njihovima otrokoma. In ko sem rekla: »Prosim, slikajte,«  se je slišalo v njihovem jeziku kot: »Prosim, slecite se.« Starša začneta kazati z mimiko, da to pomeni sleči se…na koncu smo se še vsaj eno minuto smejali tej prigodi.

O mojih jezikovnih dogodivščinah bi lahko napisala še celo stran, zato vam bom, preden mi zmanjka prostora, še nekaj povedala o popoldanskem delu. Po kosilu se odpravim s kolesom ali peš na drugo stran mesta, kjer delam z mladostniki iz socialno ogroženih družin. Gre za prostor namenjen igri, športu, komunikaciji, reševanju njihovih problemov v šoli in doma, diskusijam na različne teme (odvisnost, odgovornost, puberteta) učenju tujega jezika, ustvarjanju itd. V center KAMIN, ki je odprt od 14. do 18.30 ure,  prihaja okoli 10 do 15 mladostnikov, s katerimi imam svoj osebni projekt. Učim jih angleščine, skupaj ustvarjamo, rišemo in slikamo, se učimo o tujih državah (pokažem jim slike z mojih potovanj, rišemo zastave, se učimo o glavnih mestih), v parku jim pokažem različne igre, ki sem jih spoznala na preteklih projektih po Evropi in podobno. V juniju pripravljam za njih manjši projekt, kjer bodo spoznavali simbole in jih poslikali na steno v centru. Preostanek mojega prostega časa namenjam svojemu osebnemu razvoju, ustvarjanju, učenju in potovanju po Češki. Navezujem stike z novimi ljudmi, saj mi ti dajo ogromno navdiha in inspiracije. Za vikende spoznavam češko zgodovino, umetnost, arhitekturo, kulturne znamenitosti itd.

Evropska prostovoljna služba (EVS) prinaša posamezniku veliko dodano vrednost in nepozabno izkušnjo, zato jo priporočam, da jo vsak mlad posameznik do 30. let izkoristi. Jaz sem se odločila za prostovoljno delo v tujini za najdaljše možno časovno obdobje, obdobje enega leta. Mladi pa se lahko odločijo tudi za krajše projekte. Erasmus + projekt jih ob tem podpira tako, da gostujoča organizacija za prostovoljca nudi nastanitev in hrano ter mesečno žepnino. Če si zainteresiran/a, ti z veseljem svetujemo, kam in kako na projekt, kjer se lahko tudi ti izkusiš v novem okolju, spoznaš nove ljudi, se naučiš jezika in razvijaš potenciale, ki jih nosiš v sebi. Piši na: tdzetale@gmail.com in se na podobno pot odpravi tudi ti!

Sabina Intiher, prostovoljka na Češkem, Usti nad Orlici