: »Everyone can do theatre – even actors, and theatre can be done anywhere – even in theatres.«

: »Everyone can do theatre – even actors, and theatre can be done anywhere – even in theatres.«

Nedelja, 17. 1.

Na našo desetdnevno dogodivščino smo se odpravile z letališča Jožeta Pučnika oziroma letališča Brnik, ki se nahaja v neposredni bližini Ljubljane. Letalo je imelo dvourno zamudo, zato smo dodaten čas izkoristile za načrtovanje enodnevnega obiska Londona in pričakovanja tega tedna. Naš prvi pogled na angleško pokrajino je bil belo obarvan. Po pristanku smo uredile prevoz do Londona in se po eno urni vožnji, po levem pasu vozišča, odpravile proti vzhodnemu delu Londonu. Vožnja po levem pasu je bila zaradi novosti kar malo živce parajoča. Ustavile smo se tudi na večerji v angleškem pubu, kjer smo si privoščile večerjo ob spremstvu sopotnika, ki je redni obiskovalec Anglije in nam je prijazno svetoval kaj in kje se lahko za sorazmeren znesek dobro naješ in obenem pokusiš angleški obrok. Po okusni večerji smo imele priložnost v nočnem vrvežu raziskati del Londona in si med hojo po londonskem mostu ogledati tudi znameniti Tower Bridge, ki je kombinacija premičnega in visečega mostu preko reke Temze.

Ponedeljek, 18. 1.

Po okusnem zajtrku, ki smo si ga privoščile v hostlu smo se odločile za daljši sprehod po ulicah Londona in si tako ogledale tudi skrite lepote uličnih grafitov in strukturo raznih zgodovinskih zgradb. Med potjo smo si odšle ogledati tudi Imperial War Museum, kjer smo v petih nadstropjih imele priložnost videti vojno opremo, orožje in strahovite posledice iz 1. svetovne vojne. Del muzeja je bil posvečen tudi žrtvam holokavsta. Po ogledu muzeja smo uspele poslikati tudi znameniti urni stolp (Clock Tower) bolje poznan pod imenom Big Ben in 135 metrov visoko razgledno kolo – London Eye. Seveda nismo zamudile niti menjave straže pred Buckinghamsko palačo, ki je uradno domovanje britanske kraljeve družine. Med hojo do muzeja znanosti (Science museum) smo zasledile tudi zakladnico v kletnih prostorih Hard Rock trgovine, kjer smo imele priložnost od blizu občudovati in fotografirati glasbene instrumente in predmete svetovno znanih glasbenikov vseh časov. Od kitare Jima Hendrixa, Stinga,  Kurta Cubaina,  Davida Bowie-ja, očal Johna Lennona, besedila skupin Beatles,  The Who, in še marsikaj neprecenljivega. Dan smo zaključile z hitrim ogledom Science museum in se kmalu  zatem odpravile na 3 urno vožnjo proti Gloucestru, kjer so nas prostovoljci ASHA centra pričakali in odpeljali v povsem pravljično obarvan svet na podeželju. Ob prihodu so nas pričakali z velikim navdušenjem in nas nastanili v manjše garsonjere, ki so bile poimenovane po znanih angleških avtorjih. V sobah smo bili nastanjeni z udeleženci z drugih držav. Po nastanitvi smo si lahko tudi  privoščile topel  obrok ali čaj. Najbolj smo bili vsi navdušeni nad čarobnostjo, ki smo jo začutili ob pogledu na čudovit gregorijanski dvorcem in nad knjižnico zapolnjeno s knjigami raznih žanrov.

Torek, 19. 1.

Dan smo pričeli z okusnim zajtrkom in pogovorom z ostalimi soudeleženci programa. Prvo predavanje je zajemalo predvsem predstavitev svojega imena in seznanitev ostalih udeležencev. Imena smo si poskusili zapomniti  preko igre, ki je zaradi velikega števila udeležencev potekala skoraj celotno dopoldne. Poleg trenerke Lucie in Marka – soustanovitelja društva, sta bila prisotna še dva prostovoljca in 32 novih udeležencev iz kar 12 držav.  Tako smo bili prisotni udeleženci iz Irske, Italije, Slovaške, Danske, Južne Koreje, Poljske, Grčije, Španije, Romunije, Hrvaške, Latvije in seveda Slovenije. Kasneje nam je Mark razkazal okolico, povedal krajšo zgodovino ASHE in razložil kako se je v desetih letih od nakupa parcele razvijal celotni program, kaj so uredili, zgradili in s kom vse so sodelovali. Naredili smo tudi nekaj skupnih fotografij in se naužili sonca, ki je pokukalo izza oblakov. Po okusnem in obilnem kosilu smo se razdelili v sedem manjših skupin. Vsaka skupina je dobila štiri naloge, ki smo jih morali opraviti v čim krajšem času. Naloge so bile raznolike (od zbiranja kovancev iz ranih držav, do fotografiranja oz. poziranja pred hobitovo hiško, raznih zgodovinskih dejstev o ASHI, iskanja receptov določene države itd.). Po tej igri smo imeli krajši odmor za čaj in prigrizek. Nadaljevali smo z nalogo, kjer smo anonimno na tri liste različnih barv  napisali svoje strahove, upanja in prispevke nanašajoče se na ta projekt. Popisane listke smo nato položili na tla na sredo sobe in jih prebrali. Namesto večerje je vsaka država pripravila in predstavila hrano ter pijačo svoje države ter nas preko večera tudi pogostila z njo. Me smo pripravile kruhke namazane z raznimi paštetami, domači namaz iz rdeče paprike, narezano domačo kranjsko klobaso, skuhale ajdove žgance ter za sladico postregle se z raznimi čokoladicami in bomboni slovenskega porekla. Pripravile smo tudi razne zeliščne čaje in jih sladile z domačim cvetličnim medom. Za lažjo predstavo smo prinesle še slovensko zastavo in koledar s slikami slovenske pokrajine. Vsaka država je prinesla raznoliko hrano in kmalu se vsi navdušeno jedli. Na tej zabavi smo se se bolje spoznali in tudi zaplesali.

Sreda, 20. 1.

Z Lucie smo imeli debato o skupnosti, kaj ti skupnosti predstavlja in kako bi jo s posameznimi besedami opredelili. Svoje ideje in zamisli smo nato morali neverbalno razložiti na manjših plakatih s pomočjo kolaž papirja in izrezkov iz raznih revij. Zanimivo je bilo videti, kako ima vsakdo unikatno vizijo o skupnosti a vendarle lahko te posamezne vizije delujejo brez konfliktov znotraj ene same skupnosti. V tem dopoldnevu smo izboljšali naše znanje o razvoju skupnosti. Udeleženci smo pridobili izkušnje pri sodelovanju znotraj manjše skupnosti in aktivno sodelovali pri verbalnem in neverbalnem sporazumevanju. Popoldne pa je bil na vrsti malo daljši sprehod po gozdu Dean (The Forest of Dean), kjer smo si ogledali vodnjak in naravni izvir (St. Antony’s well), kjer so že v srednjeveškem času potekali razni rituali. Znan je tudi po tem, da so ravno pri tem izviru inspiracijo za svoja dela iskali znani pisatelji. Gozd je slaven predvsem po tem, da so v njem posneli prizore govorečih dreves iz filma Gospodar prstanov in prizore iz filma Vojne zvezd.  Po sprehodu smo se pogreli z zeliščnim čajem in posladkali s piškoti. Sledilo je predavanje gledališkega producenta Alexandra Gifforda. Predstavil nam je gledališče zatiranih, metodo, ki se kot orodje za doseganje socialne pravičnosti in terapevtske učinke uporablja v  gledališko-aktivistične, pedagoške in izobraževalne namene. Predavanje je zaključil s sledečim citatom Austusta Boala: »Everyone can do theatre – even actors, and theatre can be done anywhere – even in theatres.«

Po večerji pa smo imeli prosti večer. Zainteresirani smo se lahko udeležili kontaktnega plesa, ki ga je predstavila ena od udeleženk projekta.

Četrtek, 21. 1.

Dan je bil posvečen predvsem gledališki tematiki, kjer smo spoznali slikovno in forumsko gledališče in ju uprizorili v manjših skupinah na podlagi tematike skupnosti. Prišla je tudi gostja, ki nam je na kratko predstavila prepevanje v skupnosti. Imeli smo možnost prepevati in plesati na narodne pesmi iz Anglije, Nigerije, Zahodne Afrike in Havajev.

Petek, 22. 1.

V petek smo se v dveh kombijih odpravili v  eno uro oddaljeno mestece, Straud. Dopoldan smo preživeli skupaj s članico krščanskega društva (The Christian Community) Liri, v mestu Gloucestru smo imeli pa prosto popoldne za raziskovanje. Liri je pedagoginja, ki preko slikovne terapije svetuje posameznikom v skupnosti. Pod njenim vodstvom smo najprej risali s pastelnimi barvami mavrice. Kdo bi si misli, da je iz preproste risbe mogoče razbrati tako veliko o osebnosti in občutjih človeka. V drugem delu druženja, smo risali v skupinah. Vsak član skupine je začel risbo in jo nato podal naslednji osebi za isto mizo. Zanimivo se je bilo na koncu pogovoriti o dinamiki različnih skupin in občutjih posameznikov, ter njihovih del o tem kaj je nastalo v primerjavi z njihovo začetno predstavo o izdelku. Zagotovo je to še en zanimiv način za povezovanje ljudi. V Gloucestru smo imeli kosilo in prosto popoldne. Ogledali smo si pristanišče in veličastno katedralo, v kateri je bilo posnetih nekaj prizorov Harryja Potterja. V vsakem se je prebudil najstnik in več kot zabavno je bilo iskati znane kotičke po ogromnih križnih hodnikih. Za zaključek večera so prostovoljci iz ASHA centra pripravili gledališko predstavo. Ogledali smo si jo v sosednji  skupnosti, v kateri živijo ljudje s posebnimi potrebami in s katerimi Asha skupnost zelo veliko sodeluje. Igra je bila zelo zabavna, še bolj pa smo se razveselili impresionista Elvisa Presleya, ki je pripravil čudovit koncert. Koncert se je razvil v pravo zabavo in vsi smo z veseljem zaplesali.

Sobota, 23. 1.

V soboto smo imeli priložnost spoznati skupino World Jungle. Gre za skupino, ki skupnosti gradi s pomočjo bobnanja. S sabo so prinesli ogromno raznih tolkal iz Brazilije in ostalih držav. Razdelili so nas v skupine glede na glasbilo in nam pokazali nekaj osnovnih ritmov. Kar hitro smo začeli igrati nekaj, kar bi naj spominjalo na sambo 😉 vsekakor smo z vsakim udarcem postajali samozavestnejši in glasnejši.

Nedelja, 24. 1.

Dopoldne je bilo namenjeno nadaljevanju torkovega uvodnega petja. Izpopolnili smo znanje, ki smo ga dobili v torek in se naučili še nekaj novih pesmi. Na pamet smo se naučili tudi pesem za blagoslov jabolka, ki so ga za dobro letino v nedeljo popoldan izvedli pogani. Druid iz poganske skupnosti nam je zaigral na boben, ki ga je mogoče slišati tudi z zaprtimi ušesi, saj odmeva zvok v možganih skozi lobanjo. To je tudi razlog , da je zvok instrumenta zelo težko posneti kot tudi kupiti instrument. Popoldne je bilo namenjeno tudi delavnicam, ki so jih pripravili udeleženci. V treh sklopih smo lahko izbirali med tremi animacijami, na koncu pa smo izvajalcem podali mnenje o njihovem načinu vodenja.

Ponedeljek, 25. 1.

Ponedeljek je bil namenjen evalvaciji projekta, izmenjavi kontaktov z ostalimi, pakiranju in na žalost že prezgodnjemu odhodu domov. Me smo morale oditi med prvimi ampak je bilo lepo videti kako smo se v enem tednu zbližali z večino bivajočih v skupnosti in tudi z ostalimi udeleženci. Zaradi dolgotrajnega poslavljanja smo skoraj zamudile naš avtobus.

Torek, 26. 1.

Večino dneva smo prebile na letališču in na avtobusnih postajah. Vožnja od ASHA centra do doma je bila napornejša zaradi neprestanega čakanja med postajami. Vendar smo prispele varno in polne navdiha in energije.  Celotno doživetje in  občutja tedna preživetega v ASHA centru je zelo težko strniti na papir. Z gotovostjo lahko rečemo, da je za nami edinstvena in ena najbolj čudovitih izkušenj. Pohvaliti moramo kvaliteto programa, trenerjev, prostora, vzdušja, prostovoljcev in predvsem hrane. Odhod na tako dobro organiziran projekt priporočamo vsakomur, zato si hitro poglejte program, ki ga ponuja turistično društvo Žetale. Če še niste člani, pa to čim prej postanite.

Lep pozdrav,

Nina, Slavica in Petra