Trening v Asha centru, 24.11. – 2.12.2015, Glouchester, Velika Britanija

V zgodnjih jutranjih urah ponedeljka smo se odpravile na osemdnevno[M1]  izmenjavo v Asha center blizu Glouchestra v Angliji. Naša pot do tja je trajala kar 13 ur in pol, saj smo v dnevu zamenjale skoraj vsa prevozna sredstva: avto, letalo, avtobus, metro, vlak,… in na koncu še kombi.   

          

Med potjo je padla odločitev, da na hitro obhodimo še Glouchester. Prikupno malo mestece z mogočno katedralo, kjer smo lahko v množici prisluhnile krasnim zvokom šolskega orkestra. Kasneje smo izvedele, da je prav tukaj potekalo tudi snemanje Harry Potterja. Zvečer nas je na postaji pobral kombi, kamor smo vstopile v družbi dveh Nemcev, Španko ter Hrvatico. To je bil prvi stik našega druženja s kar desetimi narodnostmi.

Po več urnem[M3]  potovanju smo se že spraševale ali gremo res v tako »zabačen« kraj, kjer se nič ne dogaja? Kako bomo preživele tam celih osem dni? A ko smo prispele na cilj v čaroben svet podeželja Anglije, se nam je zaiskril pogled. Kljub temu, da so nas takoj razporedili po sobah in smo bile vse med seboj ločene, smo bile nad vsakim prostorom in dogodkom vidno navdušene. Barbara je imela v sobi še 6 deklet iz različnih držav, Maja ter Simona vsaka po tri in jaz iz dveh. Že po prvi noči pa smo se zbudile kot prerojene in tako je izgledal naš spanec vseh sedem noči.

Zjutraj smo dan pričeli ob 7:30 z izvajanjem joge. Po tej sprostitvi je sledil raznovrsten zajtrk, kjer so razvajali brbončice tudi alergikom. Ponavadi so se aktivnosti pričele takoj po zajtrku z različnimi energizerji. Nadaljevale so se vsak dan z drugačnimi delavnicami, kjer smo se imeli možnost izobraževati o hinduizmu ter odkrivati svoj notranji jaz. Dvakrat na dan pa so nam dali čas tudi med aktivnostmi, da izkusimo njihove pol urne čajanke in si malo naberemo moči.

Kosilo in večerja sta bila po navadi obarvana zelo zdravo. Veliko obrokov je bilo sicer vegetarijanskih in z veseljem smo okušale vse njihove specialitete, katere so nam vsakodnevno pripravljali prostovoljci iz enajstih različnih držav. Tukaj je vredno omeniti, da Asha center ne organizira le tedenskih izmenjav, ampak gosti vsako leto več kot 11 različnih prostovoljcev in to kar 11 mesecev. Ti so zadolženi za celotno pridelavo in pripravo hrane,  čiščenje,…

Vsak dan je bil za nas posebno doživetje in niti za trenutek nam ni bil dolgčas ali pa da bi občutili kakršni koli kaos s strani organizatorjev.  Kadar smo imeli večer zase, smo se družili po skupnih prostorih, peli in igrali na kitaro ali pa spoznavali načine »letenja« z učenjem akrojoge. 

 V popoldanskem času smo se en dan sprehodili skozi njihov prelep gozd (kjer so tudi snemali Lord of the Rings, Harry Potterja, Star Wars in mnoge druge  ).

Da pa so nam še dodatno popestrili bivanje tukaj, so nas peljali na predstavo, ki jo vaščani vsako leto proti koncu leta organizirajo za ljudi s posebnimi potrebami. Kljub temu, da je njihova slovnica težko razumljiva smo 2 uri skušali izluščiti pomen in nam je bila na koncu všeč,… a ne bolj kot pivo, ki je sledilo v bližnjem baruJ. Prijetno vzdušje smo si pričarali s pogovorom in kaminom, ki so ga imeli notri ter malo plesa.

V soboto smo obiskali hindujski tempelj . V znak spoštovanja do te vere, smo obhod naredili bosih nog. Za kosilo so nam postregli pravo indijsko hrano (beri: pekočeeee), ki pa je bila za vse naše brbončice zanimiva izkušnja, saj smo večino časa ugotavljali, katera stvar je bolj pekoča v hrani. Po obisku in tem doživetju smo imeli občutek kot da smo za dve uri »obiskali« Indijo.

Sledil je obisk Birminghama. Žal nam je vzdušje malo kvarilo vreme a smo kljub temu v treh urah uspele preleteti začetek muzeja, obiskati mini katedralo, se posladkati z »dietnimi« slaščicami na božični tržnici in uspešno shujšati v denarnico.

Lahko bi še nadaljevala s pisanjem, saj je bila ta izkušnja resnično nepozabna. A kakor koli jo opišem, vam je žal ne morem predstaviti v celoti in na takšen način, kot bi si zaslužili vi in Asha center.

Vse smo pridobile krasno izkušnjo in nova poznanstva iz Češke, Anglije, Litve, Grčije, Slovaške, Španije, Nemčije, Turčije, Hrvaške itd. Spoznale smo se z novimi kulturami ter delavnicami, ki so nam pomagale bolje razumeti sebe in delo v skupini. Ves ta čas pa smo uživale v naravi, ki nas je čarobno obdajala. Preprosta beseda za to izkušnjo je: neprecenljivo.

Imamo željo, da se vrnemo, saj te prostor začara in da mnogo več kot na začetku pričakuješ! Do takrat pa vsaka zase in skupaj stopamo ciljem na proti in vas lepo pozdravljamo: Manja Del Negro, Simona Krajnc,  Maya Flis,  Barbara Potočan.