STANKU SKLEDARJU V SLOVO

STANKU SKLEDARJU V SLOVO

20. avgusta 2012 je preminul častni član in dolgoletni predsednik TD Žetale. V počastitev njegovega spomina smo člani TD Žetale izvedli žalno sejo, na kateri je podpredsednik društva in tesni prijatelj g. Stanka Skledarja, Darko Medved, pokojnemu povedal v slovo naslednje besede.

“Prosti čas, ki ga je Stanko  namenil za delovanje Turističnega društva je neizmerljiv in njegova vnema in veselje do ukvarjanja s razvojnimi priložnostmi turizma v Halozah sta neizmerna. Danes smo tukaj zato, da se spomnimo nekaj lepih trenutkov, ki nam naj bodo vzpodbuda za nadaljnje delovanje društva.

Naj omenim, da je bilo najino sodelovanje v Turističnem društvo izjemno lepo in iskreno.  Večkrat sva se pogovarjala in kramljala o kraju, ljudeh in razvojnih perspektivah našega kraja in našla veliko skupnih točk in poiskala mnogokrat tudi veliko dobrih rešitev.

Stari Grki so v svoji državi najbolj cenili ljudi, ki so znali razmišljati strateško. Naš častni član je bil strateg zato je bil njegov način razmišljanja strateški, kar je ključno za uspešen razvoj kraja.

Ko je leta 2001 skupaj z ostalimi zanesenjaki ustanovil Turistično društvo Žetale, je bila to zraven družine verjetno njegova  druga ljubezen.

Spomnimo se njegove skromnosti in poštenosti, ki  jo je vnesel tudi v delovanje društva.

Sledi, ki jih je skozi svoje življenje pustil v kraju so izjemnega turističnega pomena za kraj in vsakdanje življenje ljudi.

Spomnimo se, da je Stanko Skledar glavni urednik zbornika Žetale in Žetalanci nekoč in danes. Najbolj izpopolnjene zbirke člankov strokovnjakov zgodovinskega, kulturnega , cerkvenega, geografskega in umetniškega področja. Ki govori o značilnostih našega kraja. Žetale so prvič dobile celovit pregled nad strokovnim opisom našega kraja iz različnih področij znanosti in ved.

Pohodna ekološka pot je projekt, ki ga je naš častni član razvijal skozi Turistično društvo. Skupaj z ostalimi člani so leta 2003 izpeljali prvi pohod po tej poti. In pridobili sredstva Nizozemskega veleposlaništva za njeno označitev in trženje. Nekdanji organizirani pohodi po pohodni ekološki poti so bili izjemno priljubljeni v sodelovanju z restavracijo Gastro in so v kraju dali izjemno prepoznavnost.

Spomnimo se njegove vneme in truda, ki ga je vložil v obnovo Vukove domačije. Občini je dejansko pomagal na vsakem koraku in se kot predsednik društva izjemno angažiral, da je danes hiša obnovljena in opremljena kot je.

Spomnimo se njegovega povezovanje z drugimi ljudmi iz regije in celotne Slovenije. Pri svojih ne ravno rosnih letih je  obiskal  veliko strokovnih srečanj, znotraj turistične zveze Slovenije in tudi izven,  sodeloval s številnimi turističnimi društvi v Sloveniji in iskal primere dobrih praks, ki jih je želel prinesti v naš kraj.

Spomnimo se mnogo izletov, ki se jih je trudil izpeljati. Kot so nepozaben izlet v Avstrijo, v deželo Vulkanland, nepozaben izlet v Žalec recimo Dolenjsko.

Danes lahko vidimo da je bil naš častni član izjemen arhivar.  Kar je zagotovo  sled njegovega poklica v mlajših letih. Samo ponosni smo lahko kako natančen arhiv imamo v društvu, kjer je vse dokumentirano in datirano.

Spomnimo se njegovega odnosa z ljudmi.

Nasmejan, zmeraj, dobre volje in poln optimizma se je srečeval z nami vsemi. Če je dobre volje primanjkovalo, jo je znal takoj položiti na pladenj in s kakšnim dobrim vicem ali rekom reči kaj lepega.

Spomnimo se njegovega odnosa z mladimi.

Ko nas je nekaj zanesenjakov recimo jaz pri svojih 18 letih pristopilo v društvo, nas je Stanko takoj negoval  s posebno vnemo. Vedel je da na mladih svet stoji in zato je začel graditi temelje.

Ni bilo trenutka, da nam ne bi prisluhnil, ni bilo resnega momenta,  kjer bi nam preprečeval udejanjanje naših idej in ni bilo trenutka, kjer imel pomisleke. Preprosto je zaupal in vedel, da karkoli počnemo je dobro za kraj in nas same.

Vsak od nas se ga spominja na poseben način, vendar naj omenim, da tudi brez njega v takšni meri kot smo danes zbrani mladi v društvu ne bi bili.

Pri organizaciji enega izmed pohodov, in izjemni danosti k pametni besedi si je Stanko v enem izmed svojem govoru leta 2007 zapisal:

»Mogoče bo kdo ponergal, kljub lepemu vremenu, ki ga imamo: Kaj spet gremo po isti poti? Seveda po isti poti! Kako pa? Sicer pa saj se običajen Slovenec  vsako jutro vstaja iz iste postelje, vesel je če gre v isto službo, poboža isto glavo svojega otroka, dovoli, da ga ogreje isto sonce itd….

Zakaj ne po isti poti? Domača nam je, poznamo jo.  Tako bomo imeli več časa za druženje, za klepet, pogovor, ponovna spoznavanja…. Skratka uživanja v naravi med ljudmi.

Če sem že pri mikrofonu bi se vseeno rad pohvalil: Turistično društvo se je v zadnjem občnem zboru pomladilo s četico mladih študentov in srednješolcev.  Takoj so se zagnali v delo. Tako so nam za danes pripravili domača jabolka in izvirno vodo, osvežili so markacije ponujali so vam domači kruh in se nenazadnje tu spredaj smejijo.  Z mladostjo življenje postane pestro, normalno zato  čestitke, zahvala tem, ki so že tu in dobrodošlica tistim, ki še pridejo. Popolnoma jasno je-, če so z nami mladi, nam bo danes še lepše. Zato vam želim krasen dan in veliko sonca in sreče v srcu. Hvala!«

Za te besede moramo biti hvaležno našemu strategu,  ki danes počiva v miru.

Naj nas misel Svetlane Makarovič spomni nanj:

Mar prav zares odšel je tja v neznano ?

Kako je mogel, ko smo mi še tu?

Nositi moramo vsak svojo rano,

molče, da mu ne zmotimo miru.”

Darko Medved, podpredsednik Turističnega društva Žetale

25.8.2012