Mladinska izmenjava v FRANCIJI, La Seyne, september 2012

»One Spirit, one Team, one Win«

Francoski rogljički, francoski poljub, francoski sir,… Da, vse to izhaja iz Francije, države, ki meji na Atlantski ocean in Mediteransko morje, katere ločnica je španska pokrajina Pireneji. Pet članov turističnega društva Žetale smo naše potovanje začeli v Marseillu, drugem največjem mestu v Franciji, ki ima približno en milijon prebivalstva. Mesto je polno afriških priseljencev in različnih religij, kar je lepo vidno na vsakem koraku. Obalni del mesta in otočje, ki smo si ga ogledali z turistične razgledne točke: Cerkev Notre Dame ima prav poseben čas v poletno jesenskem času. Ker je za ogled znamenitosti v Marseillu bilo dovolj en dan, in ker smo živeli samo od hitre hrane (kebap za zajtrk, kosilo in večerjo), kajti za obisk restavracij moraš imeti kar debelo denarnico, smo si po dveh dneh želeli nastanitve v La Seynu. Obmorskega mesta, ki ga je nemogoče primerjati z Marseillom. Pa ne samo zaradi površine in manjšega števila prebivalstva, temveč zato, ker tam najdeš ogromno kotičkov za oddih in sprostitev. Če želiš, lahko zraven kontinentalnega javnega prevoza vzameš tudi javni prevoz z ladjo, ki vozi vsake pol ure in te odpelje na različne okoliške destinacije, druga obmorska mesta, npr. Toulon. Ampak o tem kaj več kasneje.

Na železniški postaji La Seyne nas je počakala francoska delegacija organizatorjev, ki so nas odpeljali na končno destinacijo: morje + peščena plaža. Jaaaa, nastanjeni smo bili v mladinskem centru tik ob plaži. Mladinski center je za teden dni mednarodno oživel in gostil zraven nas še skupino iz Španije, Italije in Romunije. Program je bil pester in zanimiv, vendar od časa do časa je bilo preveč časa. No, čisto po francosko, dajmo si vzet čas. Projekt z naslovom: “One spirit, one team, one win” se je nanašal na tematiko brezposelnosti med mladimi. Vse sodelujoče države smo prvi dan na delavnici predstavile problem brezposelnosti v lastni državi. Tekom tedna smo ugotovili tudi, kako se soočajo z brezposelnostjo v Franciji in kakšne ukrepe izvajajo za zmanjšanje le te. Peljali so nas na ogled srednje šole za navtiko v La Seynu,  kjer smo lahko videli, kako poteka dualni sistem v praksi. Učenci pridobijo veliko izkušenj in praktičnih znanj, kar jim potem omogoča lažjo zaposlitev, s tem pa posledično manjši delež brezposelnosti v Franciji. To je dober primer šolskega sistema, ki omogoča mladim, da pridejo do izkušenj. Da smo združili zabavo in obveznosti smo na kreativen in ustvarjalen način igrali gledališče na temo brezposelnosti in naredili življenjepis v kreativni obliki. Vse to smo predstavljali širši lokalni javnosti, ki nas je prišla z zanimanjem pogledat in poslušat.

Kot sem že omenila zgoraj, smo si Toulon, mesto, ki leži nasproti La Seyna, ogledali čez vikend, na pot do tja pa nas je odpeljala ladjica. Ogled znamenite in veličastne opere v Toulonu, ki letos praznuje 150 let, smo si lahko ogledali brezplačno. Prav tako smo si ogledali fotografsko razstavo in kip svobode na glavnem trgu ter pristaniški del mesta, kjer je bilo v poznem poletju turistično življenje še vedno veselo. Toulon je posebno mesto, v katerem bi v Franciji zagotovo lahko živeli, seveda, če bi znali francosko. Da pa ne pozabim še zabavnega dela, vseh energizerjev, pohajkovanja po plaži, poskušanja dobrot, ki so jih prinesle s seboj druge države, zabave v kostumih, snemanje flash mob-a in malo manj dobrega dela, sendvičev za kosilo. Mladinska izmenjava je pot, na katero definitivno priporočam vsakomur izmed vas. Naučiš še dela v skupini, odzivov na situacije, spoznaš tuj jezik in s tem ko spoznavaš druge ljudi, spoznavaš samega sebe.

Sabina Intiher